Uci nas, kako v vseh letnih casih slediti potrebam svojega telesa in razviti imunost, ki nas šciti tudi v najtežjih klimatskih pogojih najhladnejšega letnega casa.
Pozimi so pogoji zaradi vetra in nizkih temperatur hladni in suhi. Te kvalitete se povezujejo z elementom zraka oz. biološke energije »vata«. V nas se namrec zrcalijo vsi elementi narave (voda, zrak, zemlja, ogenj in prostor), ki se v telesu združujejo v tri biološke energije – poleg vate še pitta in kapha. Da bi bili zdravi, morajo vse te tri energije v nas delovati skladno. Ajurveda jih uravnoveša s pomocjo mantre: »Enako poveca enako«. Prav s tem znanjem pa lahko tudi sami poskrbimo za to, da se bomo pozimi dobro pocutili in nam mraz ne bo prišel do živega.
Kako torej ohranjati ravnovesje v zimskem casu?
Nasprotne kvalitete hladne in suhe vate, biološke energije, ki temu casu vlada, imata predvsem toplota in mašcoba. Z obojima se lahko borimo proti vplivom zime, tako da ju vnašamo v prehrano in v naš vsakdanjik.
Zimska prehrana:
Da preprecimo izsuševalne ucinke zime si lahko pomagamo z naravnimi proteini in mašcobami v obliki tople, težke in mastne hrane, ki bo navlažila naše telo. Kljucnega pomena je predvsem, da so zajtrki in vecerje v tem casu topli in da med obroki pijemo toplo vodo.
Pozimi se priporocajo tudi sladki, kisli in slani okusi. Zakaj ravno našteti? Z njimi pomagamo telesu, da pomiri suhe in mrzle vplive, ki jih prinaša zima. Vsi smo že videli, kako kamena sol stopi led. Sol segreva telo, zato ucinkuje tudi kot prenašalec mineralov in hranil globoko v telesna tkiva. Tudi vecina zacimb ima pozimi dober ucinek, saj njihov grelni ucinek kljubuje mrazu. Sladka hrana, kot sta jam in sladki krompir prav tako hranita tkiva in s svojimi lastnostmi kljubujeta suhosti in lahkoti zime. Takšna hrana deluje tudi pomirjevalno, predvsem, ko nas trese mraz. Kisla hrana greje in stimulira prebavo. Zato na vzhodu tradicionalno uživajo vložen ingver in limono pred obroki, da spodbudijo prebavni ogenj. Kisla hrana, kot so pomarance in grenivke, vsebuje tudi veliko vode, zato lahko z njimi nasprotujemo suhosti zime.
Izogibajmo se grenki in trpki hrani, saj ima lahke in hladne lastnosti ter prehrani, ki povzroca vetrove – vse našteto povišuje element zraka/vate
Pozimi si lahko privošcimo nekoliko vecje kolicine hrane, vendar toliko, kolikor lahko z lahkoto prebavimo. Vec hrane telesu priskrbi toploto, ko je zunaj mrzlo.
Zimski vsakdanjik:
Vata je hladna, suha, lahka, neredna in spreminjajoca se. Da bi jo uravnovesili, moramo pozimi v življenje vnesti toploto in stabilnost:
- Dan pricnite s kozarcem tople (ne vroce!) vode z limono in medom.
- Zagotovite si vsakodnevno telovadbo. Joga s Pozdravom soncu je recimo odlicna izbira.
- Redna masaža oz. samomasaža s sezamovim oljem vam bo nahranila kožo in sprostila od mraza zakrcene mišice.
- Aromo evkaliptusovega olja lahko uporabite za pomoc pri dihanju, ko vas napade prehlad.
- Oblecite se toplo in v tople barve, kot so crna, rdeca, oranžna in temno modra.
- Dnevno uporabljajte sprostilne tehnike, kot sta meditacija in pranayama. Povišana vata namrec lahko povzroci tudi nemir in anksioznost.
- Uživajte ingverjev caj, ki vas bo pogrel in pomagal prebavi.
Vec o ajurvedi si lahko preberete TUKAJ > > >
